Nateg

Z oktobrom nam je zapadla pogodba o bivanju v najemniškem stanovanju v Štepanjskem naselju. Do sedaj je bilo vse lepo in prav, le plačevali smo kot norci (4 študenti) 150€ najemnine in cca 50€-70€ stroškov. Tudi med počitnicami.

Stanovanje so nam predstavili bivši najemniki, saj je veljal dogovor, da če želiš prekiniti pogodbo prej, si moral najti zamenjavo. Razkazali so nam stanovanje, nas zavedli glede višine stroškov ipd. Podpisali smo pogodbo (s študenti), da jim damo 600€ varščine, oni pa nam ključe. Nekaj dni kasneje je prišel lastnik, si na hitro ogledal stanovanje, in dal svoj OK. Mi smo poravnali njihovo varščino, njihova pa je ostala pri lastniku in postala "naša." Stanovanja niso pogledali podrobno.

Julija (ko smo se vselili) sva nato z Zidijem šla pucat stanovanje. Čistila sva ga vsaj ene 3h, na tleh našla celo MRTVO ŽABO, se naslanjala na okenske police (v 13. nadstropju) in drgnila okna, ki so bila najverjetneje takrat prvič ščiščena po nekaj letih.

Nekaj stolov je bilo zlomljenih, postelje pokvarjene ...

Lastnik nas je prosil, če se lahko oglasimo k njemu (na Dolenjsko, saj je zelo nerad hodil v Ljubljano). Tam smo podpisali pogodbo in dobili ostale ključe. Dogovoriti smo se morali, da bomo notri 15 mesecev (torej še cel september), ker niso želeli iskati najemnikov med počitnicami. Smo jim šli na roko. Mi smo bili sveto prepričani, da bomo ostali notri nekaj let.

Zato smo tudi vsi veliko vložili:

- napolnili smo stanovanje

- kupili sesavc, ruter, mikrovalovno

- jaz sem kupil posteljo (za cca 300€)

itd. itd.

Med letom sem opazil, da plačujemo priključek telefona, ki ga nismo imeli. Kličem lastnika in ga prosim, če se lahko odjavimo, saj nas poleg vseh stroškov 10€ na mesec dodatno ubija. Čudil se je, kako ni telefona in da ga bo prinesel enkrat v priliki. Nikoli ga ni.

Tekom bivanja ugotovimo, da telefon ni edina ukradena stvar prejšnih najemnikov. Primer:

- naj bi popravili plinsko napeljavo, zaradi česar so manj plačali najemnine, a je niso

- vzeli so telefon

- kupili so novo posteljo, a postelje ni bilo nikjer (spet, plačali so manj najemnine)

itd. itd.

No, mine prvo študijsko leto. En cimer se preseli v Maribor, saj je zamenjal faks, drugi pa v Fužine. Ostaneva midva s Knezom, ki nikakor nisva mogla stanovanje obdržati, zato se preseliva v Center Tabor.

Ker ni imel nihče časa iskati zamenjavo, smo stroške in najemnino plačevali še cele počitnice. Zdaj, čisto na koncu, je nosilec pogodbe celo razkazoval stanovanje, ker lastnik ni imel časa. Potem pride prvič lastnikova žena preverit stanovanje. Najde kup enih "umazanij", ki smo jih nato v drugem čiščenju odpravili. Omare smo pustili takšne kot so, tudi nekaj posode, ki je nihče ni več potreboval, mojo posteljo, ki je nisem več potreboval ...

Prejšnji teden pokličem lastnika zaradi ključa od nabiralnika, ki sem ga obdržal, da bom lahko šel po račune za september, ki smo jih še dolžni poravnat. Pove mi, da bo čistilna služba pobrala 60€ od varščine, stroške za zadnji mesec pa bodo poravnali oni in nam jih odbili od varščine. Sporoči mi tudi, da sta se tako dogovorila z nosilcem pogodbe in da je dal možnost, da bi en vikend še prišli in spraznili stanovanje. Ja, problem je bil, ker nismo spraznili stanovanja, mi smo pa bili prepričani, da jim delamo uslugo.

Odložim, se zbrihtam (bila je zgodnaj ura), nato me kliče lastnik nazaj zaradi nevemkakšnih informacij. Vprašam ga, če bi bila možnost, da ne bi bilo treba plačati čistilne službe, saj smo 15 mesecev plačevali strošek priključnine telefona in da sem celo pustil posteljo vredno 300€ notri. Reče ne, da je dal možnost in gotovo. Priključnina pa je kao reden strošek stanovanja, ki smo ga morali pričakovati, ko smo podpisali pogodbo. Nato sem prejšnji teden tudi brskal po kliku in tiskal vsako položnico zadnjih 6 mesecev posebej, v pdf, da sem mu dokazal plačevanje stroškov. Danes sem še dobil email, da moram poslati še preglednice, kjer sem delal evidenco plačevanja (ponudil sem jim jo pri prejšnjem emailu, ampak res nevem, kakšno nezaupanje je to, da od mene prosijo še tako nelegitimen podatek). Zdaj pa čakamo, da nam plačajo varščino.

Kaj je bil naš problem? Nevem, brucovska naivnost ali kaj? Da je svet pošten? Predvsem pa to, da nismo želeli komplicirat. Za vsako žabico, smet, zlomljen stol, pokvarjeno posteljo, umazan hladilnik, za vsako malo pi**ico bi morali klicati lastnika. Zahtevat bi morali takoj na začetku, da si popolnoma ogleda stanovanje in nikoli ne bi smeli v roke dat 600€ varščine študentom, ki so se na ta način zavarovali, da so ušli vsemu pucanju in kraji.

Potegnil sem dve črti:

1. Nikoli več ne bom jaz tisti, ki bo urejal stvari. Četudi nisem bil nosilec pogodbe, vedno ves dodaten del najde mene ali pa ga najdem sam. Jeba s stroški, lastnik je vedno mene klical in sem jaz rihtal z njim, pogajanja na koncu ...

2. Od zdaj naprej kompliciram. Za vsako figo. Vsak majhen pi**eraj. (Če oče bere blog, bo sigurno pomislil, da kompliciram že od kar sem pokukal na svet, ampak očitno še vedno premalo :-D ).

Kdo umí, umí

Za sabo puščam čudovito preživet avgust. Čeprav sem celo študijsko leto komaj čakal dopust, da si bom vzel čas za sebe in zalenaril, do tega pač ne more priti. Občutek imam, da sem še bolj zaseden, ampak sem kljub vsemu zaseden z stvarmi, ki mi sproščajo in pomirjajo.

29.7 - 3.8: Potapljaški raztegnjeni podaljšani vikend na Malem Lošinju

Odličen dopust, kaj naj rečem. Vsak dan en potop, popoldan malo lenarjenja, zvečer programiranje (ne morem iz svoje kože). Ker nisem imel drugega dela in predvsem interneta, sem šel delat administratorski vmesnik za svojo bodočo spletno stran. Bodočo v pravem pomenu besede, ker druga kot tehnične dokumentacije še ne premore.

Potopi so bili čudoviti. Ogledali smo si nekaj sten: iskali murene (na žalost se nam ni nobena pokazala), s svetilko obarvali korale in povže. Šli smo tudi v jamo, ki je bila ravno dovolj velika za štiri potapljače, kjer so se skrivale škarpene.

Predzadnji dan smo pa z ladjo odpluli na ogled Katedrale v Premudo. Spustili smo se največ 25m (če bi imel AOWD, bi lahko šel skozi zadnji izhod, ki je na okoli 40m, če ne še globje).

11.8 - 15.8: Brutal Assault, Jaroměř, Češka Republika

Ker sva z Metko letos izpustila Metalcamp, sva morala hitro najti zamenjavo. Če je bila boljša ali slabša, se mi ne zdi pomembno, bila je pa sveža in nova, kar je pač pri meni bistveno. Zjutraj smo odrinili ob pol sedmih izpred Merkurja skupaj s polnim kombijem metalcev. Naziv party avto je letos prejel Berlingo, saj smo šibali "sto na uro" (itak da več, hehe) skozi Maribor, Gradec, Dunaj, Brno, majhne od boga odpisane kraje CZR, Hradec Kralove, vse do Josefov, vojaške trdnjave v Jaromerju, ki je ipak najprimernejša za metal festival. No, ni Soče, to je prvo. Prvič v življenju sem se moral umivati v javnih tuših (odprte kabine). Če si šel pa privatnikom (ja, meščani so svoje tuše dajali v najem), si pa zapravil 20 kron (0,80€) več in čakal kot bedak, ali pa si dobil termin. Haha, termin.

Bandi odlični, izjemno vesel sem, da sem prvič v živo slišal: Sigh, Children Of Bodom, Ihsahn, Diablo Swing Orchestra, Cannibal Corpse, Gorgoroth, Kalmah, Napalm Death itd. Top po izvedbi samega koncerta pa so bili Diablo S. Orchestra, Ihsahn, Hypocrisy in Meshuggah. Čeprav sem bil nad Meshuggah vseeno razočaran, ker so na Metal Campu boljše odšpilali in več energije prerešetali, pa niso bili headlinerji in ni jim svetlo pekoče sonce v oči.

Kar se pa alkohola tiče, pa lestvica najboljših:

1. Primator, temno

2. Kozel, temno

3. Pilsner Urquell, svetlo

4. Bernard, temno

5. Primator, svetlo

No, samo domov sem pripeljal cca 10 svetlih kozlov, 4 temne kozle, 10 Ozbeer, 6 P. Urquell in en absint (alko 70%). Nisem imel veliko izbire. Pot do teh pirov je bila mučna in naporna. Imeli smo 3 ure časa, prebiti smo se morali čez nekaj kilometerske kolone v obeh smereh, najti šoping center v cca tako velikem mestu kot je Celje (če ne celo večjem) in se vrniti pravočasno, ker sta Anže in Urša imela termin za tuširanje.

No, uspelo nam je. :)

21.6: Pesem.si piknik

Tradiconalni pesem.si piknik, v izvedbi drugič. :) Zabavali smo se cca do 4 zjutraj, potem sem prenočil pri Gregorju in Ani, staršema pesniškega portala, ki je veliko več kot samo portal. Pili, jedli, igrali na žogo, si brali pesmi, iskali žogo, "plesali," prepiknili žogo ... 

Kaj se še obeta?

No, v četrtek Gardaland, v soboto Ptuj (Dnevi poezije in vina), septembra pa literarne delavnice Pilim pesem in dva izpita. 

Čez dva dni pa v Gardaland. :)

Črkalnica 1: Moški v sobi, Virtualnisvet.com

Uvod

Odločil sem se, da bom na svojem blogu uvedel rubriko Črkalnica (ala "Poletno branje"), ki bo izhajal tudi pozimi. Ali pa sploh ne bo. Trudil se bom pisati čimbolj objektivno, vendar naj prej opozorim, da to niso prave recenzije in mogoče vas (ne) bom razočaral s kakšnim osebnim doživljanjem knjige, še posebej pri poeziji. Prozo sem začel rahlo zapostavljati, vendar se bom vsekakor potrudil in kaj prebral, kar pa se dramatike tiče, pa ničesar ne obljubljam. Ker me sama zvrst v ustarjalnem smislu vedno bolj zanima, bom sigurno še kaj prebral. Sem pa vseeno mnenja, da dramsko besedilo pride do izraza šele pri uprizoritvi in da bi težko kaj pametnega povedal samo po prebranem tekstu.

-

Poezija

Zoran Pevec - Moški v sobi

Moški v sobi je četrta pesniška zbirka Celjana Zorana Pevca. Njegovega pisanja nisem poznal (razen priročnika Kako napisati pesem), zato sem si knjigo izposodil čisto na blef. In ni mi žal.

Pesmi so oštevilčene, brez naslova, vendar se vsaka pesem začne z "Moški v sobi." Nastopa (presenečenje) Moški, ki je sam v sobi. Pesnik nas pelje po njegovih mislih, nostalgijah, frustracijah, željah in občutkih. Postavi nas v sobo, poleg Moškega, ki nas nikakor ne opazi in se ne pusti motiti. Avtor z vsako pesmijo stopnjuje napetost. Neprestano pričakujemo, da se mu bo nekaj zgodilo, pa če je to le zunanji obisk ali pa celo samomor. Ga spoznamo, a o njem ne vemo ničesar. Priporočam komurkoli.

-

Proza

Ana Porenta - Virtualnisvet.com

Virtualnisvet.com je mladinski roman, ki je za tisti čas (ko je nastal) s tehničnega vidika zelo napreden. 6 let kasneje že vsi poznamo dinamična socialna spletišča (Facebook), pesniške e-delavnice (Pesem.si), bloge, video klice in video konference, ... takrat pa je vse skupaj bila le znanstvena fantastika. V romanu spremljamo dve vzporedni zgodbi gimnazijke Julije in študenta računalništva Wolfa. Na začetku delujeta zelo narazen, nepovezana, vendar pa se kmalu prvič srečata, seveda po e-pošti. In zgodba se začne zapletati. Do takrat imamo občutek, da se vse vrti okoli Julijinega pesniškega tekmovanja STIHnaVDIH.org in Wolfovega napornega urnika, ko pa Julija prvič vstopi v VirtualniSvet.com, nas avtorica zaplete v akcijo, ki nas nekatere ne spusti do samega konca. Pa še takrat ne! Zaključka v bistvu ni, tudi razplet je bolj blag glede na vse dogajanje. Ne vemo niti kakšne bodo posledice niti kako bi sami zagato rešili. Zato po prvem delu nestrpno pričakujemo nadaljevanje. Baje bo kmalu.

Nazaj ...

Verjetno je že kakšno leto, odkar sem nazadnje "blogal." Mogoče se je znašla še kakšna objava, ampak je bila bolj prisiljena, ko še nisem bil ravno prepričan v pavzo.

Paradajzrajh bo ostal kot arhiv, tako kot moj stari gmail. Tukaj bom začel čisto znova. Z novim načinom. Z novo ambiciozno agresivnostjo.

Ali bom pa spet nehal. Nič ne obljubljam.

Je pa v pripravi moja spletna stran. Kdaj bo, nimam pojma. Do takrat bo tole super, potem vas bom pa z veseljem povabil tja. 

Upam, da me boste radi brali, tako kot ste nekateri moj stari blog. Najbolj bom vesel kakšnega komentarja, še posebej provokativnega, da se mi ne bo treba samo s fotrom prepirati o ready-made umetnosti. Pa če je ali pa ni. Samo provocirajte!